Kot poroča The Telegraph, ZDA zdaj izvajajo podobne pritiske na Grenlandijo in Dansko. Ameriški predsednik Donald Trump že dolgo kaže zanimanje za Grenlandijo – največji otok na svetu, bogat z rudninami in redkimi zemljami, ki jih vidi kot bistvene za varnost ZDA, mednarodno stabilnost in zmanjšanje odvisnosti od Kitajske. A Danska in grenlandski politiki, ki zagovarjajo večjo neodvisnost otoka, so večkrat zavrnili njegove ponudbe za odkup in tudi prikrite grožnje z invazijo.

Kljub temu se Američani ne ustavijo. Po poročanju danskih novinarjev zdaj javni pritisk nadgrajujejo s prikritimi operacijami. "Gre za tajno akcijo, zasnovano tako, da bi ustvarila nekakšno grenlandsko osvobodilno gibanje, ki bi porušilo odnose med Dansko in Grenlandijo ter s tem pripravilo teren za ameriški prevzem otoka," je povedal novinar Niels Fastrup za danski javni medij DR.

Obtožbe so izjemno resne in bi lahko zamajale odnose med dvema članicama Nata. Danska vlada se je odzvala ostro – zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je na pogovor poklical ameriškega odpravnika poslov v Kobenhavnu Marka Stroha. To kaže, da Danska dogajanje dojema kot prvo resno grožnjo invazije po drugi svetovni vojni – in to s strani države, ki bi morala biti njen najtesnejši zaveznik. Trump pa medtem ni izključil niti uporabe vojaške sile.

Skrivne operacije

Ameriški uradniki so skušali spor zmanjšati. Neimenovani predstavnik Bele hiše je dejal, da bi se morali Danci "pomiriti". Toda novinarja Niels Fastrup in Lisbeth Quass trdita, da sta več mesecev raziskovala ameriške aktivnosti na Grenlandiji in pri tem odkrila dokaze o prikritih operacijah. Njuna obsežna zgodba temelji na intervjujih z vsaj osmimi dobro obveščenimi viri, ki so identificirali najmanj tri Američane s povezavami do Trumpa.

Eden izmed njih naj bi pozimi letos prispel na Grenlandijo z nalogo, da sestavi seznam prebivalcev – tistih, ki podpirajo Trumpove načrte, in tistih, ki bi jim nasprotovali. Po navedbah virov je od domačinov zbiral tudi zgodbe o temnih poglavjih dansko-grenlandske zgodovine, kot so prisilne sterilizacije žensk staroselk in prisilno preseljevanje otrok na Dansko, da bi jih pozneje uporabili kot orožje v ameriških medijih proti Kopenhagnu.

Druga dva Američana naj bi redno vzpostavljala stike z lokalnimi politiki in poslovneži, gradila odnose in tako pripravljala teren za ameriške interese.

Novinarja zaradi varnostnih razlogov nista razkrila imen, a poudarjata, da gre po njunem mnenju nedvomno za prikrite aktivnosti, ne pa za običajno diplomacijo ali poslovno sodelovanje.

Ozadje in reakcije

Profesor arktične politike Ulrik Pram Gad z univerze v Aalborgu je ocenil, da bi ZDA lahko skušale izkoristiti napetosti v odnosih med Dansko in Grenlandijo, vendar dvomi, da bi bila takšna taktika uspešna. Javnomnenjske raziskave na Grenlandiji namreč kažejo na veliko podporo neodvisnosti otoka, hkrati pa na močan odpor do morebitnega ameriškega prevzema.

Ameriški poskusi vplivanja na Grenlandijo niso novost. Že maja je Wall Street Journal poročal, da so ameriške obveščevalne službe dobile nalogo okrepiti zbiranje podatkov o gibanju za neodvisnost in o stališčih do izkoriščanja naravnih virov.

Danska premierka Mette Frederiksen je ob tem izrazila razočaranje in presenečenje: "Ne morem si predstavljati, da bi nas napadli naši zavezniki."

Novinarja Niels Fastrup in Lisbeth Quass dodajata, da še nista potrdila neposredne povezave med ameriškimi obveščevalnimi agencijami in posamezniki, ki jih omenjata v svojem poročilu. Ni jasno, ali ti delujejo po navodilih Trumpa, drugih uradnikov ali na lastno pobudo. Oba pa poudarjata, da gre za jasno obliko "infiltracije v grenlandsko družbo".

Odmevi

Američani, povezani z Grenlandijo, so bili v zadnjih mesecih pogosto pod drobnogledom – od nekdanjih pripadnikov specialnih enot, ki vodijo rudarske projekte, do poslovnežev, ki lobirajo za tesnejše vezi med Washingtonom in Grenlandijo. Čeprav ni dokazov, da bi bili ti posamezniki neposredno vpleteni v razkrito tajno operacijo, njihova prisotnost še dodatno spodbuja ugibanja.

Na Danskem so obtožbe obudile grenke spomine na nacistično okupacijo, zato je vlada jasno poudarila, da bo obrambo državnih meja jemala izjemno resno.

"Za to zgodbo smo potrebovali mesece raziskovalnega dela," je pojasnil novinar Niels Fastrup. "Ko smo prišli do dokazov, je danska vlada hitro reagirala, ker je želela poslati jasen signal – tako Američanom na Grenlandiji kot ameriški vladi –, da je takšno početje popolnoma nesprejemljivo."