Samozaposlenih ribičev v morskem gospodarskem ribolovu je bilo lani 60 odstotkov, zaposlenih pa jih je bilo po ta teden objavljenih podatkih statističnega urada 40 odstotkov. S polnim delovnim časom jih je delalo več kot polovica.

Z vzrejo rib ali školjk v morskih ali celinskih vodah se je lani po podatkih statističnega urada ukvarjalo 158 oseb, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Število samozaposlenih oseb se je zmanjšalo za pet odstotkov, medtem ko je število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah upadlo za dva odstotka. Približno polovica vseh delovno aktivnih v tej dejavnosti je delo opravljala s polnim delovnim časom.

Registriranih je bilo 136 ribiških plovil, kar je enako kot v predlanskem letu in za deset odstotkov manj v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Ribniki za vzrejo sladkovodnih rib so lani pokrivali 244,5 hektarja, kar je približno enaka površina kot leto prej. Prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib se je povečala za nekaj več kot 10 odstotkov na 95.800 kubičnih metrov, kar je največje prostornina bazenov do zdaj. V primerjavi z letom prej je površina objektov za vzrejo školjk ostala nespremenjena in je znašala 59 hektarjev.

Statistični urad je objavil tudi statistiko o lanski proizvodnji v akvakulturi, ki se je glede na leto 2023 zmanjšala. Lani je bilo vzrejenih okoli 1100 ton vodnih organizmov, kar je za tri odstotke manj kot leto prej in najmanj v zadnjih desetih letih.

Pri gojenju organizmov v kopenskih vodah je največji delež predstavljala vzreja hladnovodnih rib, ki je obsegala skoraj 630 ton ali za dva odstotka več kot leto prej. Prevladovala je šarenka; vzredili so je nekaj več kot 590 ton, kar na letni ravni pomeni za odstotek več in drugo najmanjšo količino v zadnjih desetih letih.

Količina vzrejenih toplovodnih rib je bila za 44 odstotkov večja kot v letu pred tem in je znašala skoraj 310 ton. Prevladovali sta dve vrsti - krap in severnoafriški čopovec. Vzreja slednjega je lani po količini prehitela vzrejo krapa in je zajemala skoraj polovico vzrejene količine toplovodnih rib.

Pri gojenju morskih organizmov se je vzrejena količina na letni ravni zmanjšala za polovico oz. na nekaj manj kot 165 ton, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. K temu so prispevale izgube v vzreji školjk zaradi plenilcev in zajedavcev, ki so zmanjšale obseg proizvodnje.

V marikulturi prevladujejo školjke klapavice. Lani jih je bilo vzrejenih nekaj več kot 110 ton, kar je 40 odstotkov manj v primerjavi z letom prej in prav tako najmanj v zadnjih desetih letih.

Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov je lani znašala 5,7 milijona evrov, kar je bilo za sedem odstotkov manj kot v letu 2023 in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let. Povprečne odkupne cene vzrejenih vodnih organizmov so bile na letni ravni nižje za štiri odstotke.

Najvišjo povprečno ceno v zadnjih desetih letih je lani dosegla klapavica. Za kilogram klapavic je bilo treba lani v povprečju odšteti 1,51 evra, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2023 in za 119 odstotkov več od povprečne cene v zadnjem desetletju.

V okviru prostočasnega ribolova v sladkih vodah so športni ribiči lani ujeli približno 122 ton rib, kar je za 19 odstotkov manj kot v letu 2023 in najmanj v zadnjem desetletju. Največji delež so predstavljale toplovodne ribe.