Kot je zapisala v pritožbi na odgovor Tržnega inšpektorata, je razočarana in zaskrbljena, zaradi njihovih trditev, da "e-vinjeta ni pogodba" in da zato niso pristojni. "S tem dopisom vlagam uradno pritožbo na vaš odgovor, ki ga ocenjujem kot neustrezen, formalističen, pravno omejen in v nasprotju z načeli varstva potrošnikov ter dostopa do učinkovite pravne zaščite," je navedla in nadaljevala:

"Gre za nepravilno omejitev pristojnosti Tržnega inšpektorata na Ministrstvu za gospodarstvo. Trdite, da ker gre pri e-vinjeti za javno dajatev, Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) naj ne bi bil uporaben. To je zgrešena pravna razlaga. Kot razjasnjuje Sodišče Evropske unije (CJEU) v številnih odločbah (npr. C-112/05, Commission v. Germany), pravica do varstva potrošnikov velja tudi pri javnih dajatvah, če so te storitve tržene fizičnim osebam v zasebnem interesu in vključujejo elemente trženja, plačil, informiranja in komunikacije."

Dars deluje kot gospodarski subjekt, čeprav izvaja javne naloge, saj prodaja e-vinjete preko spletne platforme, uporablja avtomatizirane sisteme za zbiranje plačil, določa oblike komunikacije in reklamacij ter uporablja pogojne obrazce (click-wrapping). "To so klasični elementi trženja storitev potrošnikom, za katere ZVPot-1 jasno velja – zlasti glede jasnosti informacij, prepovedi temnih vzorcev (dark patterns) in pravice do odpovedi. Izmikanje odgovornosti in birokratska zanka, kot nedopustna zakonska kršitev. S tem, da me usmerjate na Ministrstvo za infrastrukturo, v resnici ustvarjate pravno praznino. Tržni inspektorat zavrača pristojnost, Ministrstvo pa ne opravlja nadzora nad poslovno prakso. Dars trdi, da le izvaja zakon. Kdo torej nadzoruje, ali Dars pri izvajanju te naloge upošteva pravice državljanov?" jih sprašuje v pritožbi.

Če noben organ ne more ugotoviti, ali je spletni vmesnik zavajajoč, ali so pogoji nejasni, ali je odrekanje nemogoče – potem obstaja sistemsko izogibanje nadzoru, kar je v nasprotju s 45. členom Ustave RS (pravica do učinkovite pravne zaščite), zatrjuje. "Formalizem, napake in nejasnosti v vašem uradnem dokumentu kar mrgolijo. Vaš dopis vsebuje številne nepravilnosti, ki zmanjšujejo njegovo resnost: Uradni list RS, '5t.', '6t.' – očitne tipografske napake v citiranju uradnih listov; napačna oznaka zakona 'ZVPot-1', namesto uradnega naslova Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22); usmerjanje na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, čeprav je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo – kar kaže na neznanje ali nameravano zavajanje. Takšen uradni dokument ne more služiti kot pravno utemeljena odločitev," jih je poučila.

Kot še navaja, je zahteva za ponovno obravnavo njene prijave več kot nujna, ali morda celo preverba strokovnosti inšpektorske izobrazbe in poznavanja zakona. Zato zahteva, da njeno prijavo Tržni inšpektorat ponovno obravnava. Zahteva, da preveri poslovno prakso Darsa pri prodaji e-vinjet, še posebej glede jasnosti informacij, uporabe temnih vzorcev, kot je npr. avtomatsko podaljševanje in skrite možnosti odrečenja. Da preveri Darsove postopke za reklamacije in enakosti pogojnih določil.

Zahteva pa tudi uradno pojasnilo, zakaj Tržni inšpektorat meni, da ZVPot-1 ne velja pri trženju elektronskih storitev fizičnim osebam, čeprav gre za gospodarsko dejavnost. "Če Tržni inspektorat kljub temu meni, da ni pristojen, zahtevam, da uradno prenese zadevo Ministrstvu za infrastrukturo z mnenjem o sumu kršitev potrošniških pravic, in ne, da preprosto zavrne zadevo in me 'vrti v krogu', kar je njegova uradna dolžnost, ki jo prelaga na državljana. Sramota!" je ogorčena prijaviteljica.

Če bodo zadevo na Tržnem inšpektoratu ponovno zavrnili, se bo obrnila na Evropsko komisijo in SOLVIT, napoveduje. SOLVIT je mreža EU, ki pomaga ljudem in podjetjem pri reševanju sporov z javnimi organi v drugi državi članici EU, ko gre za napačno uporabo prava EU. Gre za brezplačno in hitro storitev, s ciljem rešiti primer v desetih dneh, v situacijah, ko organi ene države EU ovirajo pravice posameznikov ali podjetih, ki jim pripadajo po pravu EU. SOLVIT center ima vsaka članica EU, v Sloveniji deluje pri Ministrstvu za javno upravo.

Kot še navaja pritožbenica, se bo obrnila tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije za morebitno skupno tožbo. "Zahtevam pisni odgovor v roku osmih dni, kot ga določa Zakon o postopanju pri upravnih zadevah (ZPUP)," je zaključila.