Animacija, ki je postala popularna na YouTubu, prikazuje, kaj se dogaja z našim telesom med 24-urnim postom. Po štirih urah se začne zniževati raven inzulina, med 16. in 24. uro pa se sproži proces globokega popravljanja celic, imenovan avtofagija. To spodbuja kurjenje maščob, zmanjšuje vnetja in izboljšuje občutljivost na inzulin. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na morebitna tveganja, kot so ketoacidoza in pretirana celična smrt.
KAJ SE ZGODI S TELESOM MED 24-URNIM POSTOM? Raziskave potrjujejo koristi, a opozarjajo tudi na nevarnosti
Trendi
Nova znanstvena spoznanja iz leta 2025 so razkrila dodatne pomembne podrobnosti. Raziskava, objavljena 15. aprila v reviji PMC, je pokazala, da nizkohidratni napitek pred začetkom 24-urnega posta pospeši vstop v ketozo že v približno 12 urah. To izboljša hormonske odzive in pomaga uravnavati raven krvnega sladkorja pri starejših odraslih. Mednarodna metaanaliza, objavljena 18. junija v reviji BMJ, pa je pokazala, da je občasni post (intermittent fasting – IF), kot je 24-urni post, pri izgubi telesne teže enako učinkovit kot stalno zmanjševanje vnosa kalorij. Izmenični post (alternate-day fasting – ADF) se je kratkoročno izkazal za nekoliko učinkovitejšega. Po drugi strani je raziskava, objavljena 2. januarja v Nature Communications, ugotovila, da sedemdnevni post sicer ohrani telesno moč, vendar zmanjša vzdržljivost, kar opozarja na morebitne težave pri daljšem postenju.
Omenjena študija v PMC je podrobno pokazala, kako močno na učinke posta vpliva obrok, zaužit pred začetkom. Če je bil obrok nizkohidratni in bogat z maščobami, so se že po eni uri povečale ravni hormonov GLP-1 in GIP za 26,8 oziroma 34,4 odstotka, raven inzulina pa se je znižala za 41,9 odstotka. Ketoza se je tako začela že po 12 urah. Pri obroku z veliko ogljikovimi hidrati pa do povprečne ketoze sploh ni prišlo. Po 24 urah so bile ravni hormonov inkretinov celo višje kot na začetku, kar lahko dodatno izboljša občutljivost na inzulin. Raziskava, objavljena v Nature Communications, pa je pokazala, da se pri daljšem postu večina energije (kar 73 odstotkov) pridobiva iz maščob, medtem ko se zaloge glikogena prepolovijo in raven maščobnih kislin početveri. Vendar pa so raziskovalci opozorili, da tak post hkrati oslabi sposobnost telesa za presnovo ogljikovih hidratov.
Metaanaliza v BMJ, ki je zajela 99 kliničnih študij s 6.582 odraslimi, potrjuje učinkovitost občasnega posta. Udeleženci, ki so se držali 24-urnega posta, so v povprečju izgubili 2,36 kilograma, kar je skoraj enako kot pri stalnem zmanjšanju vnosa kalorij (2,11 kg). To pomeni, da človek vsak dan poje nekoliko manj hrane, kot bi jo sicer, brez obdobij posta. Izmenični post je kratkoročno prinesel nekoliko boljše rezultate (1,29 kg več izgube), vendar so bile spremembe krvnih maščob minimalne. Dolgoročno, pri raziskavah daljših od 24 tednov, pa se razlike med različnimi pristopi izničijo. Januarja je univerza William & Mary začela obsežno raziskavo, ki bo trajala do 2027, v kateri preučujejo vpliv posta na produktivnost in kognitivne sposobnosti.
Raziskava, objavljena v Nature Communications, je opozorila tudi na tveganja. Sedemdnevni post sicer ohrani moč, vendar povzroči izgubo osmih odstotkov mišične mase, zmanjša največjo porabo kisika (VO₂peak) za 13 odstotkov in moč za 16 odstotkov. Zaradi izčrpanih zalog glikogena se zmanjša vzdržljivost, kar pomeni, da je lahko tudi 24-urni post dodatna obremenitev za športnike. Avgusta 2024 pa je ameriška univerza (Massachusetts Institute of Technology, MIT) poročala o raziskavi na miših, ki je pokazala, da post spodbuja obnovo črevesnih matičnih celic, a hkrati povečuje tveganje za rakave spremembe.