Golob: Praznik veselja in spomina

"Za nas Primorce je to praznik veselja in spomina. Verjamem pa, da ga tudi vsi naši rojakinje in rojaki drugod po Sloveniji in svetu obeležujejo s ponosom. Ponosom na prednike, ki so v najtežjih časih tujega pritiska in zatiranja vztrajali ter ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Prav zaradi njihove odločnosti in zvestobe smo namreč Primorci skupaj z vso Slovenijo znova zaživeli v skupni domovini," je zapisal premier Robert Golob.

Primorska po njegovih besedah ni samo geografski del naše države. Od Trente do Pirana se razteza prostor odprtosti in svobode, uporništva in ustvarjalnosti. Primorska je obzorje Slovenije, njen pogled v svet, je prepričan predsednik vlade. Zato danes praznujemo skupaj, ker vemo, da smo kot narod najmočnejši takrat, ko smo enotni, je zapisal. Po njegovih besedah praznujemo, "ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do svojih prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost".

"Primorska je danes in za vedno Slovenija. Danes in za vedno Evropa. Ob današnjem prazniku se poklanjam vsem, ki so omogočili združitev večine Primork in Primorcev v skupni slovenski domovini, in vsem, ki še naprej gradite Slovenijo kot dom svobode, miru in človečnosti," je še dodal Golob in poslanico sklenil s čestitko ob prazniku.

???????? Predsednik vlade dr. Robert Golob v poslanici ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini: »15. september je dan, ki ga slovenski narod nosi globoko v srcu. Za nas Primorce je to praznik veselja in spomina.«

Celotno besedilo poslanice je dostopno na:… pic.twitter.com/msO8uljJCA

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 15, 2025

Klakočar Zupančič: Primorci so kot znak upora peli slovenske pesmi

Klakočar Zupančič je poudarila, da na zaznamujemo dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, s tem pa se je uresničila večletna želja slovenskega naroda po enotnosti. Vendar se ta želja Primorcev po besedah predsednice DZ ni uresničila vsem.

Primorci so bili žrtve fašističnega terorja, česar nikoli ne smemo pozabiti. 13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu. Zažgale so osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu, ki je bila zgrajena po načrtu arhitekta Maksa Fabianija ter je gostila številne slovenske organizacije. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov, je povzela Klakočar Zupančič.

Meni tudi, da v srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi. Žlahtni lastnosti, kot so zavednost in vztrajnost, ki nam morata biti zgled, sta v sodobni globalni družbi nemalokrat spregledani, saj je prestreljena s popolnoma drugačnimi trendi, velikokrat pa jih zlorabljajo tisti, ki želijo z manipulacijami priti na oblast, je še zapisala predsednica DZ.

Lotrič: Simbol slovenske identitete in vztrajnosti

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v svoji poslanici navedel, da nas 15. september vsako leto spomni na enega najodločilnejših trenutkov v zgodovini slovenskega naroda, ko je Primorska tudi uradno znova postala del domovine. "Primorska je bila skozi minula stoletja vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom. Po prvi svetovni vojni je bila priključena h Kraljevini Italiji, a so naši ljudje kljub hudim pritiskom raznarodovalne politike, ki je trajala skoraj tri desetletja, ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Pariška mirovna pogodba leta 1947, ki je s soglasjem vseh podpisnic, tudi Italije, potrdila pripadnost Primorske Sloveniji, je postala simbol moči slovenske identitete in potrditve naše narodnostne vztrajnosti," je zapisal.

Danes, ko se soočamo z vojnami, migracijami, podnebnimi spremembami in hitrim razvojem tehnologij, je po ocenah predsednika DS še toliko pomembneje, da se zavedamo, kako dragocene so naše vrednote, jezik in samobitnost. "Če bomo ohranjali zgodovinski spomin, iz preteklosti črpali modrost ter znanje nadgrajevali z inovacijami, bomo pripravljeni tudi na prihodnje preizkušnje," meni.  Le s strpnostjo ter medsebojnim spoštovanjem bomo kot Primorska - močni, ponosni in neomajni," je zaključil Lotrič.

Osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini, ki letos prvič poteka pod tem imenom, je bila v nedeljo v Ilirski Bistrici.