ZLORABA GOSTOLJUBJA?! Med tihotapci migrantov je veliko ukrajinskih državljanov

Koper

V Sloveniji se pogosto pojavljajo primeri, ko so državljani Ukrajine vpleteni v kazniva dejanja, povezana s prevozi migrantov, kar odpira vprašanja o vplivu teh dejanj na njihov status začasne zaščite. Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) so državljani Ukrajine v zadnjih letih pogosto nastopali v vlogi prevoznikov, pri čemer pa posamezna kazniva dejanja ne pomenijo avtomatične izgube pravic, ki jim jih zagotavlja začasna zaščita. Odločanje o tem poteka po posameznih primerih, upoštevajoč okoliščine, število prevažanih oseb, ponovitveno nevarnost in morebitno ogrožanje varnosti države.

Fotografija je simbolična.

Na GPU so nam pojasnili, da je bilo v letu 2024 po vsej državi obravnavanih 554 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, pri čemer je bilo prijetih 673 storilcev. V letošnjem letu, do 26. avgusta, so zabeležili 130 tovrstnih kaznivih dejanj in prijeli 147 storilcev. Med njimi je bilo precej državljanov Ukrajine – leta 2022 so jih obravnavali 24, leta 2023 71, lani 171, letos do konca avgusta pa 36

Na območju Policijske uprave (PU) Koper so policisti lani obravnavali 163 takšnih kaznivih dejanj, letos pa 52. V letu 2024 je bilo med prijetimi 53 ukrajinskih državljanov, do 26. avgusta letos pa 14. "Policija spremlja število kaznivih dejanj s področja tihotapstva migrantov, pri čemer se beleži tudi državljanstvo storilcev. Trend kaže zmanjševanje števila primerov v zadnjih letih," pojasnjujejo na GPU.

Prevoz migrantov in začasna zaščita

Po podatkih, ki smo jih prejeli s strani Urada vlade za komuniciranje (UKOM), je do konca junija letos v Sloveniji začasno zaščito uživalo 10.350 ukrajinskih državljanov. Za njihovo namestitev, integracijo in osnovne storitve je država doslej porabila več kot 111 milijonov evrov. Ob tem se odpira vprašanje, kako lahko kazniva dejanja vplivajo na njihov položaj. Na Direktoratu za migracije Ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da prevoz migrantov v nasprotju z zakonodajo lahko vpliva na status posameznika.

"V okviru Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb se določenim osebam podeli začasna zaščita, ki vključuje pravico do bivanja, socialne pomoči, zdravstvenega varstva in izobraževanja. Status se lahko odvzame, če je posameznik v kazenskem postopku ali je storil hudo kaznivo dejanje, ki ogroža varnost države," poudarjajo na direktoratu.

Kot navajajo, se začasna zaščita lahko odvzame v primeru kaznivega dejanja zoper človečnost ali mednarodno pravo, hudega kaznivega dejanja nepolitične narave v drugi državi, dejanj, ki nasprotujejo načelom Združenih narodov, ali če posameznik predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo. "Do sedaj je bila začasna zaščita odvzeta dvema osebam – prvi je status izgubil zaradi kršenja javnega reda in miru, drugi pa zaradi navajanja neresničnih dejstev pri vlogi za podaljšanje zaščite," pojasnjujejo.

Na naše vprašanje, koliko je bilo med storilci kaznivih povezanih s prevozi migrantov oseb z ukrajinskim državljanstvom, ki imajo v Republiki Sloveniji status veljavne začasne zaščite po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb, so nam na GPU odgovorili, da teh podatkov ne vodijo.

Odločanje primer po primer

Pristojni organ za odvzem statusa je upravna enota, ki je priznala začasno zaščito. Ta svojo odločitev lahko utemelji na podatkih iz kazenske evidence, pravnomočnih sodb, evidenc drugih držav ali obveščevalnih podatkov. "Posameznik v primeru odvzema statusa izgubi vse pravice iz naslova začasne zaščite in, če nima drugega zakonitega naslova za prebivanje, se obravnava skladno z Zakonom o tujcih," pojasnjujejo na direktoratu.

Ali storitev kaznivega dejanja prevoza migrantov avtomatično pomeni izgubo statusa začasne zaščite?

"Odgovor ni enoznačen. O tem se odloča glede na okoliščine posameznega primera – koliko oseb je posameznik prevažal, kolikokrat je to storil, kakšna kazen mu grozi in kakšna je ponovitvena nevarnost. Gre za presojo, ali posameznik predstavlja nevarnost za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije," poudarjajo na Direktoratu za migracije.

Glede na podatke, da je bila začasna zaščita do zdaj odvzeta le dvema osebama, se zdi, da upravne enote obsodb zaradi tihotapljenja migrantov večinoma ne štejejo za zadosten razlog za odvzem statusa.

Strožji standard pri začasni zaščiti

Na direktoratu opozarjajo, da je standard presoje pri začasni zaščiti strožji kot pri dovoljenjih za prebivanje po zakonu o tujcih. V primeru začasne zaščite gre za osebe, ki jim v izvorni državi grozi nevarnost za življenje ali resna škoda, zato je odvzem zaščite skrajni ukrep, utemeljen le z veliko nevarnostjo za družbo. Pri dovoljenjih po zakonu o tujcih pa tujcem v izvorni državi posebna nevarnost ne grozi, zato je možnost odvzema lažje utemeljiti.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  12 .09. 2025 ob  08: 30
12
Slovenija je raj za tihotapce in vse vrste kriminalcev.