Elon Musk

Modre kljukice, ki jih uporabniki prejmejo kot plačljivo storitev, naj bi služile preverjanju pristnosti profila. A po oceni komisije je takšen sistem zavajajoč, saj omrežje X ne preveri dejanske identitete uporabnika, kar je v nasprotju z obveznostjo platform, da na svojih storitvah prepovedo zavajajoče prakse.

V Bruslju opozarjajo, da lahko kdorkoli pridobi status preverjenega računa, X pa ne izvaja verifikacije. To uporabnikom otežuje prepoznavanje pristnosti objavljenih vsebin in profilov. "Ta prevara izpostavlja uporabnike goljufijam", vključno z lažnim predstavljanjem in manipulacijami zlonamernih akterjev, poudarja komisija.

Komisija dodaja, da akt o digitalnih storitvah sicer ne zahteva preverjanja identitete, vendar pa prepoveduje lažno predstavljanje uporabnikov kot preverjenih, če preverjanje ni bilo opravljeno. Zato je trenutna praksa omrežja X po njihovem mnenju v nasprotju z zakonodajo.

X naj bi po oceni Bruslja kršil tudi pravila o transparentnosti oglasov, saj njegov oglaševalski arhiv ne omogoča iskanja in ne vsebuje ključnih podatkov. Takšna orodja so pomembna, ker pomagajo pri odkrivanju prevar, hibridnih groženj in usklajenih informacijskih operacij, opozarja komisija.

Posebej problematične so prevelike zamude pri obdelavi podatkov in manjkajoči podatki, kot so tema oglasa, njegova vsebina ter naročnik. S tem X onemogoča učinkovito neodvisno analizo oglaševalskih praks.

Platforma X raziskovalcem prav tako ne zagotavlja dostopa do javnih podatkov, kar predstavlja še eno kršitev. Njeni pogoji uporabe prepovedujejo samostojen dostop raziskovalcev do podatkov, dodatni postopki pa ustvarjajo nepotrebne ovire in ovirajo raziskovanje sistemskih tveganj v EU.

Zaradi vseh ugotovljenih kršitev je komisija X naložila 120 milijonov evrov globe, izračunane na podlagi narave, resnosti in trajanja prekrškov. Platforma ima zdaj 60 dni, da odpravi sporne prakse z modrimi kljukicami, in 90 dni, da pripravi akcijski načrt za ostale kršitve.

Pravni postopek proti X, ki je v lasti Elona Muska, je Evropska komisija sprožila 18. decembra 2023.

Na omrežju X se je še pred objavo odločitve oglasil ameriški podpredsednik JD Vance, ki je ocenil, da EU s takšnimi ukrepi napada svobodo govora in "nesmiselno kaznuje ameriška podjetja".

Kritičen je bil tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je dejal, da gre za "napad tujih vlad na ameriške tehnološke platforme" in da so dnevi spletnega nadzora mimo.

Evropska komisija temu ostro nasprotuje. Podpredsednica komisije Henna Virkkunen je pojasnila, da odločitev "nima nič opraviti s cenzuro", temveč izključno s transparentnostjo in spoštovanjem evropske zakonodaje.