Industrijski sektor se konec leta 2025 sooča z dramatičnimi razmerami, je povedal predsednik BDI-ja Peter Leibinger.

"Z gospodarskega vidika je Nemčija v najgloblji krizi od ustanovitve Zvezne republike, vendar zvezna vlada ne reagira dovolj odločno," je Leibinger kritiziral CDU/CSU in SPD.

V aktualnem poročilu BDI-ja napovedujejo nov padec industrijske proizvodnje za dve odstotni točki v tem letu. To bi pomenilo, da se obseg industrijske proizvodnje zmanjšuje že četrto leto zapored.

"To ni cikličen padec, ampak strukturni padec. Nemška industrija neprestano izgublja tla pod nogami," je dodal Leibinger.

BDI pa je nekoliko bolj optimističen glede Evropske unije. Po njihovi analizi je industrijska recesija v EU najverjetneje že končana. Prav tako BDI v letu 2025 ne pričakuje nadaljnjega padca nemškega izvoza.

Industrija pod pritiskom

Poročilo BDI-ja kaže tudi, da nemška kemična industrija deluje s šibko izkoriščenostjo kapacitet – približno 70 odstotkov. Pod pritiskom so tudi strojna industrija in jeklarski sektor, medtem ko se gradbeništvo počasi stabilizira.

V avtomobilski industriji pričakujejo rast proizvodnje in boljšo izkoriščenost kapacitet, a število zaposlenih še vedno pada, kar skrbi strokovnjake, poroča Deutsche Welle.

"Nemčija zdaj potrebuje temeljito spremembo gospodarske politike s jasnimi prioritetami glede konkurenčnosti in gospodarske rasti. Vsak mesec brez odločnih strukturnih reform bo Nemčijo stal še več delovnih mest in blaginje ter bo resno omejil prihodnji manevrski prostor države," je povedal Leibinger. Dodal je, da mora zvezna vlada kot prednost postaviti investicije, ne pa porabe.

Kritika vlade

Kritiki se pritožujejo, da zvezna vlada preprosto prenaša projekte iz državnega proračuna v posebni sklad za infrastrukturo in zaščito podnebja, da bi lahko nato sproščena sredstva iz proračuna uporabila za financiranje različnih socialnih projektov, kot je t. i. "materinska pokojnina".

Gre za ukrep, sprejet na vztrajanje bavarskega CSU-ja. Njegov cilj je povečati pokojninske prejemke za matere in očete, in sicer tako, da se jim v pokojninsko dobo všteje tudi čas, ki so ga preživeli doma z vzgojo otrok, ne pa na delovnem mestu.