Foto: Občina Ankaran

"Ta infrastruktura mora biti zagotovljena najpozneje do 31. decembra 2029, da lahko pokrije vsaj 90 odstotkov prihodov kontejnerskih in potniških ladij v pristaniščih. Od 1. januarja 2030 bodo morale te ladje, kadar je priklop na voljo, dejansko uporabljati priklop na elektriko med privezom," navajajo v družbi Eles.

Pobuda je osnovni prostoroski dokument za obravnavo v fazi odločanja v pripravi načrta. Preden ministrstvo poda pobudo za državni prostorski načrt, o tem obvesti lokalno skupnost. Javnost ima možnost v 30 dneh od objave pobude nanjo podati predloge in pripombe.

Obvezen priklop ladij in zeleni prehod

"Zaradi pričakovanega občutnega povečanja potreb po električni energiji, zlasti v povezavi z evropsko direktivo po priklopu ladij na električno energijo med postanki v pristanišču, obstoječe distribucijsko omrežje ne bo več zadoščalo," pravijo na okoljskem ministrstvu, ki je pobudnik projekta, invstitorja sta Luka Koper in Eles.

Zaradi obveznega priklopa ladij na električno energijo naj bi energetske potrebe Luke Koper narasle do 100 MW konične moči. Obstoječe distribucijsko omrežje naj že sedaj ne bi omogočalo zanesljive oskrbe. Potem je tu še zeleni prehod, to je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in odprava ladijskih agregatov kot glavnih virov hrupa in onesnaževanja v pristaniščih.

Foto: MOK/eKoper/Jaka Jeraša

3,5 km priključnega voda

V načrtu je, da bo kabelska kanalizacija položena v sklopu izgradnje Serminske vpadnice. Zaradi slanega okolja in visoke koncentracije prahu naj bi bila RTP zgrajena v plinski izolirani tehnologiji (Gas Insulated Switchgear – GIS). Zasnova RTP predvideva dva energetska transformatorja (110/20 kV), z rezervnim poljem za tretjega, kar bo omogočalo povečevanje kapacitet skladno s potrebami Luke Koper. RTP bo neposredno povezana na obstoječi prenosni sistem preko dvosistemskega daljnovoda Divača–Koper II.

Priključni elektroenergetski vod 2 x 110 kV se začne z odcepom iz obstoječega daljnovoda Divača–Koper II na območju Dekanov in se zaključi pri novi RTP Luka Koper, ki bo umeščena v vzhodni del pristanišča, tik ob reki Rižani. Priključni vod v dolžini približno 3,5 km ima več variant. Ena je kombinacija nad zemljo in pod zemljo, druga je izvedba zgolj pod zemljo.

En segment je odsek od daljnovoda Divača-Koper II pa do prehoda čez avtocesto, kjer je možnih več variant. Ko daljnovod prečka avtocesto, pa je možen le še podzemni vod. "Potek podzemnega dela trase na območju Serminske vpadnice je že natančno določen, saj bo v sklopu izgradnje Serminske vpadnice in prav tako v luči smotrne izrabe prostora izvedena tudi cevna kabelska kanalizacija, ki omogoča racionalno izrabo prostora in zmanjšuje vplive na okolje," navajajo pobudniki projekta.

Možnih variant za ureditev prvega odseka do avtoceste je sedem

Varianta 1A predvidena odcep iz daljnovoda Divača-Koper II med stebroma SM91– SM92. Trasa poteka nadzemno mimo piknik prostora in sledi južni strani industrijske cone v Dekanih. Prečka reko Rižano, lokalno cesto med Pobegi in Bertoki ter vodovod. Nato obide novo skladišče Geoprodukt in prečka avtocesto, kjer se zaključi nadzemni del in nadaljuje podzemno v že pripravljeni kabelski kanalizaciji pod Serminsko vpadnico, vse do RTP Luka Koper.

Varianta 1B je podzemna alternativa 1A. Začne se z odcepom iz daljnovoda Divača-Koper II, nato pa trasa kablovoda poteka nekoliko bolj južno, vzporedno z železnico. Prečka reko Rižano in cesto Pobegi– Bertoki, mimo hladilnice Geoprodukt in nadaljuje podzemno, dokler ne prečka avtocesto in vstopi v skupno kabelsko traso pod Serminsko vpadnico, vse do RTP Luka Koper.

Varianta 2A predvideva pod odcepu z daljnovoda potek med stebroma SM92– SM93. Nato trasa nadzemnega voda poteka južno od železnice in se usmeri severno, križa železniško progo in se na območju industrijske cone priključi poteku variante 1A.

Varianta 2B je podzemna alternativa 2A. Začne se južno od železniške proge, poteka po kolovozu in pod železniško progo, nato se naveže na potek 1B.

Varianta 3A predivdeva odcep iz daljnovoda Divača-Koper II med stebroma SM93– SM94. Poteka nad zemljo in se po križanju železniške proge priključi na skupno traso variant 1A in 2A v industrijski coni.

Varianta 3B je podzemna alternativa 3A. Podzemni kablovod je pomaknjen bolj proti vzhodu, v nekategorizirano asfaltno cesto. Po prečkanju železnice se naveže na potek 1B in 2B.

Varianta 4A predvideva odcep iz daljnovoda Divača-Koper II med stebroma SM95– SM96 v bližini objekta Med vinogradi 30. Takoj po odcepu trasa križa 20 kV daljnovod, razbremenilnik reke Rižane ter glavno dvotirno progo Prešnica–Koper. Nato se ob severnovzhodnem robu skladišča Geoprodukt priključi skupni trasi variante 1A.