GPU: Problematika se rešuje v okviru delovne skupine

"Glede italijanske strani lahko povemo, da so bili pred izvedbo zapore številni sestanki z njihovimi predstavniki, kjer so obljubili, da bodo poskušali vzpostaviti dva pasova na mejnem prehodu Fernetiči. Predstavniki koprske policijske uprave (PU Koper) so imeli v letošnjem letu več sestankov z italijanskimi varnostnimi organi in jim predlagali, da bi se na mejnem prehodu Fernetiči vzpostavila dva vodena prometna pasova, namesto enega, ki je vzpostavljen danes," pravijo na Generalni policijski upravi (GPU) in dodajajo:

"Ta problematika se rešuje tudi v okviru delovne skupine za boljšo pretočnost prometa na mejnem prehodu Fernetiči v času popolne delovne zapore hitre ceste H4 v smeri Republike Italije. V delovno skupino so vključeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Policije, Darsa, italijanske policije in predstavniki italijanskega vzdrževalca avtocest Anas. Po zagotovilih italijanske strani se to rešuje."

Tovornjakarji "so izkoristili občasno odsotnost policijske patrulje"

Glede očitkov, da je bila policija premalo aktivna, ko se je na območju Sežane pričel prometni kaos, na GPU odgovarjajo, da so z aktivnostmi pričeli minuli ponedeljek ob 4.00, kot je predvideval vnaprej pripravljen načrt. "Na terenu so bile že od zgodnjih jutranjih ur prisotne številne patrulje, ki so spremljale situacijo in potek samega prometnega toka preko mejnega prehoda Fernetiči," navajajo.

Patrulje so nadzirale promet in preprečevale, da bi tovornjaki, ki so se poskušali izogniti zastoju in čakanju v koloni, zapeljali na regionalno cesto skozi mesto Sežana. "Dodatno je bila na to območje razporejena patrulja Specializirane enote za nadzor prometa," pravijo na GPU in dodajajo:

"Na izvozu Sežana vzhod je bila večji del dneva razporejena patrulja, ki je onemogočala izvoz tovornih vozil v smeri mesta Sežana. V tem času tovornih vozil ni bilo opaziti pri vožnji skozi mesto Sežana. Predvidevamo, da so posamezni vozniki izkoristili občasno odsotnost policijske patrulje in peljali skozi mesto. Navedene kršitve so bile redke in posamezne."

Na GPU izpostavljajo, da je bila v dogovoru z Darsom nameščena dodatna prometna signalizacija, ki prepoveduje vožnjo tovornjakov skozi mesto. A kot se je izkazalo v praksi, se šoferji, predvsem pa najverjetneje njihovi šefi, na to požvižgajo, ko je le prilika. "Ker je bil ponedeljek prvi dan zapore in se je izkazalo, da so posamezne kršitve možne tudi v poznih popoldanskih in večernih urah, smo v nadaljnjih dneh našo prisotnost prilagodili tudi temu časovnemu obdobju."

"Na PU Koper bodo tudi v prihodnje sodelovali z vsemi pristojnimi deležniki v tej problematiki. V Policiji razmere na terenu sprotno spremljamo, da bi lahko pravočasno ukrepali in vsaj omilili negativne posledice, ki jih lokalnemu prebivalstvu povzročajo zastoji tranzitnega tovornega prometa," zaključujejo na GPU.

Z vlaganji v železniški promet zamujamo dve desetletji

Kot piše današnji Dnevnik, se uresničuje scenarij, ki ga je prometna stroka napovedovala že pred desetletjem. Ker z vlaganji v posodobitev železniškega prometa zamujamo dve desetletji, še dolgo ne bo bolje. Kot je za Dnevnik povedal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko, nekdanji direktor Direkcije za ceste (DRSI) in vodja sektorja za avtoceste na prometnem ministrstvu v letih 2002 do 2008, so za to odgovorni vsi – od ministrov do državnih sekretarjev in uradnikov, ki so odpovedali v zadnjih 15 letih, "ko se je tiščalo glavo v pesek, čeprav je stroka stalno opozarjala na posledice neukrepanja v okviru nadaljnje modernizacije in posodobitve prometne infrastrukture, tako cestne kot železniške".

Država je denar, namenjen razvoju in modernizaciji cest, od leta 2010 odvzemala in šele leta 2018 so se začele zadeve normalizirati, pravi Ficko. Dars, ki ima lasten finančni vir, je šele pred dvema letoma resno pristopil k investicijskim vzdrževalnim delom na obstoječem avtocestnem omrežju ter končno začel graditi tretjo razvojno os na Koroškem, "pred tem je bolj ali manj samo kopičil dobiček".

Ficko: Nekateri odgovorni so projekte celo zavirali

Ficko je zelo kritičen do takratne Pahorjeve vlade, ko je "sistem dejansko delal bolj ali manj samo na tem, da se ne bi nič zgodilo. Delale so se razne analize, študije, strategije, od katerih ni nič. Nekateri odgovorni s področja prometa niso ne obvladali ne razumeli oz. so projekte celo zavirali."

Kritičen je Ficko tudi do aktualne vlade, kjer "ne vemo natančno, kdo je za vprašanje razvoja prometa in prometne infrastrukture sploh odgovoren, saj si ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pod katerega po novem formalno sodi prometna politika, reševanje kritičnih zadev podaja z infrastrukturnim ministrstvom in ministrstvom za naravne vire in prostor, pri tem se veselo sklicujejo drug na drugega, kdo je za kaj odgovoren oz. kdo ni česa naredil, namesto da bi pristopili k timskemu reševanju problemov, kot je bilo to pri izvajanju avtocestnega programa".

Pol milijarde evrov stanejo prometni zastoji letno

Stroški prometnih zastojev v Sloveniji so ocenjeni na pol milijarde evrov letno. Po ocenah Ficka bo promet skozi Slovenijo konstantno naraščal, težave bodo zato vsako leto večje, ukrepov pa nimamo. "Trenutek, ko bi morali začeti širiti avtoceste v šestpasovnice – kot so to storili povsod v tujini, kjer je promet presegel 50.000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa – smo zamudili že pred desetimi leti, mi pa nimamo še niti prostorske niti projektne dokumentacije za kaj takega. Žal. Ta trenutek je povprečni letni dnevni promet na ljubljanskem obroču 95.000 vozil na dan! To vam vse pove!" je za Dnevnik dejal Ficko.

Zastarel železniški promet "s programi iz časa Franca Jožefa javnega potniškega prometa" ni uporaben, kaj šele konkurenčen. O hitri železniški progi med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi omogočila hitrost najmanj 160 km/h, se "samo govori" že deset let. V tem času so Avstrijci dokončali dvotirno železniško progo od Dunaja preko Gradca skozi Karavanke proti meji z Italijo, kjer se priključi na novo sodobno progo med Vidmom in Trbižem, ki omogoča hitrost 250 km/h.