"Ladja Laho je žal samo še kup starega železa, brez prav nobene dodane vrednosti. Pika," je bil jasen Boris Popovič, ki zatrjuje, da ladja ni prav nikakršen zgodovinski artefakt, tako kot po njegovih besedah tudi "ni in ne more biti" tehnični dosežek slovenske države, znanja njenih strokovnjakov, inženirjev, saj je bila narejena v tujini in praktično že odslužena pripeljana v Slovenijo, kjer pa je kljub temu dejstvu še naprej plula, omogočala prevoz oseb ter bila restavracija na vodi.

Zakaj je Boris Popovič želel kupiti ladjo Laho?

Popovič navaja, da se na ladje in pravno-tehnične normative za plutje ladij ni spoznal, je pa ocenil, da je pozicija, kjer je bila ladja Laho privezana v Portorožu, lahko "konkreten magnet za turiste, ki želijo nekaj drugačnega, seveda poleg že itak nadvse atraktivne gostinske ponudbe med samo plovbo in na sidru v najlepših kotičkih naše prelepe obale." Seveda pa le z ustreznim finančnim vložkom v zdaj že res nujno preureditev restavracije in celotne notranjosti ladje, v vsebino ponudbe, v ustrezen kader in v marketing, dodaja. Zato je želel ladjo obnoviti in pridobiti plovno dovoljenje, ki bi veljalo za naslednjih pet let ter nadaljevati s pridobitno dejavnostjo, gostinstvom, "seveda s svojimi, privatnimi sredstvi, brez kakršnekoli občinske ali državne donacije". 

V ladji Laho morje lukenj, kot da je sito

A so kmalu naleteli na rdečo zastavico. "Ko smo poklicali v ladjedelnico na Krku, kjer so ladjo Laho, še posebej pa njen železni trup, vsa leta do danes popravljali in pripravljali za nadaljnjo uporabo in pridobitev ustreznega zgoraj omenjenega certifikata, ki ji to omogoča, so nam zelo jasno in glasno s polno odgovornostjo rekli, da zdaj pa že popolno odslužena ladja Laho tega dokumenta ne more več dobiti. Ker je njena konstrukcija v stanju, kjer popravilo, ki bi omogočilo pridobitev tega dokumenta, v nobenem primeru več ni možno. Ter, da so lastniku Kvedru pred petimi leti tudi povedali, da je tokrat zadnjič, da to ladjo sploh sprejmejo na popravilo, saj da so že takrat določene kose ladje morali kar pocementirati, ker je železo popolnoma odsluženo in pretanko za varno plovbo," opisuje Popovič.

Strokovnjaki iz ladjedelnice na Krku so dodali tudi, da se je že ob pranju z vodo pod minimalno potrebnim pritiskom za očiščenje trupa ladje pojavilo morje lukenj, "da je Laho zgledal kot sito in da se oni tega ne grejo več, saj da so že do sedaj kar nekajkrat delali čuda, ampak da zdaj to resnično več ni možno".

Logična odločitev, da odstopi od nakupa

Popovič je tako želel ladjo Laho usposobiti za varno plovbo za naslednjih pet let in nadaljevati dejavnost, ki jo je ta ladja opravljala do sedaj. Nameraval je posodobiti ponudbo, jedilnik, posodobiti kuhinjo, žar, jedilnico, ozvočenje...

V tej zgodbi, kot pravi, ni želel postati junak ali rešitelj, saj je postajala zgodba o “rešitvi” te ladje vse bolj medijsko izpostavljena, on je pa želel le nadaljevati dejavnost, ki se je na tej ladji opravljala že do sedaj in to je vse. Prav zato se je od medijev ogradil in o načrtih ni dajal izjav. "Namen ni bil niti slučajno postati junak oziroma nekakšen rešitelj ladje, starejše od Titanica, zato se nisem bahal z nekim rešiteljstvom ter si pripenjal lažno junaško masko, kar počne zdaj neumorno in že zdavnaj preveč nasilno in osladno Gašpar Gašpar Mišič," je jasen Popovič.

Dodaja, da je videl poslovno priložnost, ki je drugi niso, ker pa je po posvetovanju s strokovnjaki iz ladjedelnice na Krku ugotovil, da se ladje Laho za nadaljnjo varno plovbo več ne da urediti in usposobiti, je od nakupa odstopil.

"Mišičevo reševanje ladje Laho je poceni politični samopromocijski trik"

Kot pravi, je bila odločitev o odstopu od nakupa "logična". Oster pa je bil do Mišiča in do njegovih namenov. "Gre za kupčkanje z državnimi in občinskimi davkoplačevalskimi evri pod pretvezo nekakšne "rešitve slovenske pomorske države" in edine civilne ladje, na kateri je "slovenska zastava plapola že 32 let" in podobne blodnje Gašparja Gašparja Mišiča. S ciljem oziroma kar naklepom pridobiti znatna javna sredstva za delovanje kvazi zelo pomembnega muzeja slovenskega pomorstva, protokolarnega objekta na morju – ne vem česa si ta človek še ne bo izmislil, samo za to, da bi brezplačno in brez kakršnegakoli razpisa pridobil gostinski objekt ob nadvse atraktivnem koprskem carinskem pomolu, tudi z mizami po celotnem pomolu, prav tako brezplačno in brez razpisa. Pod pretvezo velikega rešiteljstva, dobrotništva in nadnaravnega altruizma, ki ga premore le njegova ekscelenca Gašpar Gašpar Mišič Veliki (cca 172 cm)," je neposreden Popovič.

Prepričan je, da gre pri Mišičevem "junaškem reševanju" za "poceni" politični samopromocijski trik, ki pa po besedah Popoviča ni prvi takšen.

O podpori istrskih občin in Aleša Bržana

Popovič je kritičen tudi do koprskega župana Aleša Bržana: "Mislim, da Koprčani in občinski svet MOK niso tako naivni kot je zdaj že resnično smešen župan Kopra Aleš Bržan, ki je Mišiču na polno nasedel kar na prvo žogo in to takoj, saj sta dogovore sprejemala, po njegovih besedah, kar v nočnem času," pravi Popovič in nadaljuje, da je Bržan "brezglavo zlorabil položaj" in preko medijev Mišiču obljubil "prav vse mogoče - od tega, kako bo on osebno GGM-ju zagotovil privez ob carinskem pomolu, kako mu bo zagotovil zabetoniranje ladje, kako mu bo dovolil brezplačno trajno uporabo priveza in brezplačno uporabo celotnega carinskega pomola za Mišičevo gostinsko dejavnost".

Stanje ladje nevarno za uporabnike

Popoviču so v procesu nakupa ladje nekateri dobro obveščeni ljudje sugerirali, da naj bi celo v preteklosti bila plovna dovoljenja pridobljena prek poznanstev, na velik rizik in nevarnost za nič hudega sluteče uporabnike. "Samo sreči in morda tudi višji sili se gre zahvaliti, da se ni že ponovila diskoteka Lipa, tokrat na morju, smrtne žrtve pa v obliki utopljencev. V primeru nesreče in potopitve ladje Laho, utopljencev najverjetneje ne bi bilo malo," je izpostavil Popovič.

Dodal je še, da je po pričanju odgovornih iz ladjedelnice na Krku, način, kako je ladja Laho oziroma njen tedanji lastnik prihajal do plovnih dovoljenj, zrel za ovadbo in preiskavo s strani organov pregona.

Zakaj kdo sploh sodeluje v Mišičevi 'telenoveli'?

Prepričan je, da Mišič vse vključene akterje – ministrico za kmetijstvo, v. d. direktorja Muzeja Sergeja Mašere, direktorico Direktorata za vode, ministra za okolje in prostor, ministrico za kulturo, direktorja Uprave za pomorstvo, ministrico za infrastrukturo, koprskega župana in direktorja Marjetice Koper – "direktno namaka in poriva v to najmanj nezakonito in nečedno, mislim pa da tudi kriminalno dejanje s to razvpito zgodbo o "reševanju" odslužene privatne ladje".

In nadaljuje. "Mišič jih peha v zlorabo položaja, prekoračitev pooblastil, preslepitev nadležnih organov … Logično vprašanje za vse omenjene akterje in tudi za vse ostale na javnih funkcijah, ki še boste pri tej Gašparjevi telenoveli sodelovali pa je – zakaj?"

"GGM svoje zlonamerno početje za svojo veliko materialno korist (in na drugi strani v veliko materialno škodo skupnosti, tako lokalne kot tudi državne), skuša uresničiti s pomočjo brezkompromisnega medijskega desanta, zlorabo kopice političnih veljakov, ministrstev, direktoratov, muzejev, občin in žal tudi z nadvse nesramnim žongliranjem z dobronamernimi, romantičnimi, a naivnimi domačini (kot je npr. gospod Slavko Franca), ki slepo nasedajo njegovim na prvi pogled sladkim, v resnici pa hudo preračunljivim in zlonamernim besedam, ki imajo en sam cilj in naklep – neupravičeno bogatenje posameznika z javnimi sredstvi in javnimi dobrinami," je zaključil Popovič.

"Dobronameren, romantičen, a naiven domačin": Slavko Franca.