Prodaja Splošne Plovbe d.d.

Časovni prerez postopka prodaje družbe Splošna plovba (Ljubljana, 29. maj 2008)
* 8.6.2006 – Slovenska odškodninska družba je na podlagi pogodbe o odstopu poslovnega deleža od Republike Slovenije neodplačno pridobila 43,2% delež družbe Splošna plovba, za namen zagotovitve sredstev za plačilo odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja.

* 16.6.2006 je Slovenska odškodninska družba na podlagi uveljavitve predkupne pravico pri prodaji deleža Splošne plovbe v lasti Banke Koper po ceni 3,1 mio evrov pridobila še 5,25% lastniškega deleža Splošne plovbe.

* 9.2.2007 je skupščina družbe Splošna plovba na predlog Slovenske odškodninske družbe soglasno sprejela sklep o ukinitvi predkupne pravice obstoječih družbenikov pred drugimi osebami ter o prosti prenosljivosti poslovnih deležev, s čimer sta si Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba zagotovili možnosti za maksimizacijo prodajnih pogojev.

* 16.2.2007 - V časnikih Delo in Finance je objavljeno javno vabilo k dajanju ponudb za nakup poslovnih deležev družbe Splošna plovba, d.o.o., ki skupaj predstavljajo 29,65 % osnovnega kapitala družbe v lasti Slovenske odškodninske družbe (28,65 % osnovnega kapitala družbe) in Kapitalske družbe (1,00 % osnovnega kapitala družbe).

* 3.4.2007 - Na javno vabilo so prispele 3 veljavne ponudbe ponudnikov Luke Koper, d.d., družbe Döhle ICL Beteiligungs-gesellschaft mbh in Mercate, d.d. Najvišja ponudba, ki je prispela do roka za oddajo ponudbe je znašala 37,15 mio evrov, po pozivu vsem ponudnikom k oddaji izboljšanih ponudb dne

* 28.5.07 je najboljša ponudba znašala 40 mio evrov, na dražbi dne

* 26.6.07 pa je bila dosežena končna prodajna cena v višini 55,5 mio evrov. Vsi ponudniki so posredovali tudi podpisane dogovore v zvezi s pogodbenimi kaznimi. S podpisom dogovora se je vsak ponudnik zavezal, da si bo prizadeval za ohranitev sedeža družbe v RS, za investicijska vlaganja v floto in za ohranitev števila zaposlenih, štipendiranje ter izobraževanje.

* 26.6.2007 - Na dražbi je Slovenska odškodninska družba prodala 28,65% lastniški delež Splošne plovbe po ceni 53,6 mio evrov. Istega dne je bila sklenjena pogodba o prodaji. Kupec: Döhle ICL Beteiligungs-gesellschaft mbh. S pogodbo se je kupec prodajalcema zavezal plačati razliko v ceni, v kolikor bi v naslednjih 18 mesecih odsvojil poslovne delež po ceni, ki bi bila višja od cene, dogovorjene na dražbi. Na isti dan je bila sklenjena tudi opcijska prodajna pogodba med Slovensko odškodninsko družbo, Kapitalsko družbo in družbo Döhle za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2012 za preostali 19,8-odstotni lastniški delež Slovenske odškodninske družbe in 5,25-odstotni lastniški delež Kapitalske družbe. V opcijski pogodbi opredeljena vrednost preostalega lastniškega Slovenske odškodninske družbe znaša 37 mio evrov, obrestovano po 6% letni obrestni meri. V zavarovanje plačila kupnine v primeru uveljavitve opcijskega upravičenja, je bila prodajalcema izročena bančna garancija.

* 11.7.2007 – Kupec plača Slovenski odškodninski družbi kupnino v višini 49,6 mio evrov (53,6 mio evrov, zmanjšano za 4 mio evrov varščine). Skupščina družbe je 27.6.2007 sprejela sklep o imenovanju revizorja zaradi preveritve vodenja poslov skupine Splošna plovba z družbo Döhle ICL Beteiligungs-gesellschaft mbh za obdobje zadnjih petih let, šteto od 27.6.2007. Poročilo je izdelala družba KPMG Slovenija. Poročilo izredne revizije natančno preučujejo strokovne službe Slovenske odškodninske družbe, odločitve v zvezi s tem pa vam bomo v skladu z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji predstavili na skupščini delničarjev Splošne plovbe 20. junija

Ladjarje vleče na dno
Kriza je že tu, ugotavljajo v pomorski dejavnosti.˝V prihodnje bo potrebno zelo dobro preverjati solventnost naših partnerjev, saj je pričakovati bankrote mnogih ladjarjev. Če nam ne plačajo, utegnejo za sabo povleči še nas,˝ je posvaril izkušen pomorski agent Zlatan Čok. Razmišljanja o krizi v pomorstvu so pred dnevi delili člani pomorskega kluba Propeller in Zveze pomorskih agencij. Minule dni je slabo voljo povzročila napoved Slovenskih železnic, da bodo zvišale cene za tri odstotke. Takoj jim je s predlogom za uskladitev cen storitev - menda prav tako za 3 % - sledila še Luka Koper. Za Majdo Prijon iz zavoda IP-POL sta napovedani povišanji v razmerah, ko v svetovnem pomorstvu vsi nižajo cene, dokaz, da SŽ in Luka izkoriščata monopolna položaja. Zlatan Čok je primerjal, da je bilo treba junija za prevoz železove rude na največjih ladjah odšteti celo po 260.000$ na dan, kar je pomenilo, da je naročnika prevoz v povprečju stal več kot 100$ na tono. ˝Ko je prevoz petkrat dražji od vrednosti blaga, je nekaj hudo narobe,˝ meni. Absurdnim višinam so sledili strmi padci; zdaj prevoz v povprečju velja komaj 8,5$ na tono. Ladjo pa je mogoče najeti že za 3000$ na dan. ˝Zaskrbljujoče je, da ladjarji raje ustavljajo svoje ladje, kot da bi prevažali z izgubo po tako nizkih cenah,˝ pravi. V prihodnjih letih pa bodo sledili še novi udarci, odplačati bodo morali še nove in nove ladje, ki so jih naročali po izredno visokih cenah, ko je pomorsko tržišče omamno cvetelo.Čok je predstavil svoj priročnik o pomorskih prevoznih listinah in pogodbah. Profesor na fakulteti za pomorstvo Marko Pavliha je napovedal, da bo ta postal študijsko gradivo za študente.

Ladje plujejo v minus Kriza je udarila tudi po ladijskem prometu. V Koprskem zalivu je sodno zaustavljena ladja hrvaškega lastnika, številni ladjarji so pred propadom. "Kriza bo v bakrot pahnila številne ladjarje, pojavljajo pa se tudi že pritiski za znižanje plač pomorcem," pravi Branko Krznarič iz ITF. V ladijskem prometu je, zlasti pri zabojniškem in razsutih tovorih (ti predstavljajo več kot polovico prometa v Luki Koper), velika kriza. "V ladijskem prometu so voznine drastično padle. Še junija so za ladje z nosilnostjo več kot 170 tisoč ton voznine dosegale po 200 tisoč evrov na dan, decembra pa so padle na skromnih tisoč dolarjev. Januarja so se sicer malenkost popravile, a še vedno ne dosegajo stroškov prevoza, ki za tako ladjo znašajo okoli devet tisoč dolarjev na dan. Mnogi ladjarji bodo propadli," napoveduje Branko Krznarič iz Mednarodne federacije transportnih delavcev (ITF). Številne ladje so zato že privezane v pristaniščih in čakajo na boljše čase. Portoroška Plovba se še drži "Ladje portoroške Splošne plovbe za zdaj plujejo brez izgube," zatrjuje njen direktor Egon Bandelj. Koliko časa bo še tako, ne more napovedati. "Vsekakor se bo povečalo število ladij, ki jih bodo lastniki dali za staro železo, ker so stroški vzdrževanja starih plovil ob teh cenah prevozov previsoki. Svetovna ladijska flota bo v prihodnje zagotovo manjša," še napoveduje. V Koprskem zalivu je zaradi dolgov že sodno prisilno ustavljena ladja Sol Trader v lasti ladjarja z Reke, ki ni plačal goriva, mornarjem, šestim Hrvatom in trem Ukrajincem, pa dolgujejo 40 tisoč dolarjev. Zamenjava Časarja ni nujna Na sredini novinarski konferenci, na kateri so govorili o včlanitvi Sindikata žerjavistov Luke Koper v ITF, nas je zanimalo tudi stališče do morebitnih menjav uprave in nadzornikov Luke. "Če so bili posli transparentni in uprava dokaže, da je na pravi poti, menjave le iz političnih razlogov niso potrebne," ocenjuje tajnik sindikata Mladen Jovičić.

POMORSKA DRUŽBA

VZMD vložil še drugo kazensko ovadbo; danes tudi narok na sodišču Danes je pred Okrožnim sodiščem v Kopru sklican »prvi narok za glavno obravnavo« v tožbi VZMD oz. predstavnika Sekcije malih delničarjev Pomorske družbe pri VZMD zaradi »izdaje in izročitve delnic«. Tožba je bila vložena ker Pomorska družba, d.d., ni izdala delnic v nematerializirani obliki pri KDD, d.d., kakor bi morale biti že davno in kakor zapoveduje zakon (182. člen ZGD-1), kar seveda onemogoča ustrezno dokazovanje pravic malih delničarjev, kot tudi prenos in zastavljanje njihovih delnic. Hkrati je Okrožno državno tožilstvo v Kopru s strani VZMD kot ovaditelja (kot neposrednega oškodovanca pa predstavnika Sekcije) prejelo že drugo kazensko ovadbo v zadevi Pomorska družba – več o tem v nadaljevanju. - 02.02.2009 Dne 12. 2. 2007 je potekala skupščina družbe pooblaščenke Pomorska družba, d.d., ki je bila sklicana istega dne, kot je bila sklicana tudi skupščina Splošne plovbe, d.o.o. Na slednji je Pomorska družba v večinski lasti družbe Istrainvest, d.o.o., skupaj s paradržavnima skladoma SOD, d.d., in KAD, d.d., brez utemeljene obrazložitve dosegla umik predkupne pravice obstoječih družbenikov, s tem pa omogočila nemškemu ladjarju Doehleju, da izvede prvi korak pri - kot vse kaže - vnaprej dogovorjenem nakupu deležev Splošne plovbe od obeh paradržavnih skladov. Drugi korak pri realizaciji tega nakupa je bil omogočiti Doehleju, da v Pomorski družbi, kot družbi pooblaščenki, doseže in preseže 75 % delež, kar bi mu zagotovilo neposredno upravljanje deležev v Splošni plovbi. Istočasno bi Doehle s tako visokim deležem glasovalnih pravic pridobil možnost, da lahko z njimi izglasuje prodajo deleža Splošne plovbe in morebitne prihodnje dokapitalizacije ter v končni fazi tudi iztisnitev preostalih delničarjev, s čimer bi njihovo premoženje še dodatno razvrednotil. Pred skupščino Pomorske družbe je bila njen največji delničar družba Istrainvest, ki je imela v lasti 51,69 % vseh izdanih delnic, z izvedbo predlagane dokapitalizacije pa bi se delež Istrainvesta v Pomorski družbi nesorazmerno povečal, saj bi ta s posledičnim oškodovanjem malih delničarjev pridobil do 75 % deleža Pomorske družbe. Kot vse kaže je bila družba Istrainvest, d.o.o., v začetku leta 2005 ustanovljena z namenom, da svojim ustanoviteljem olajša ter omogoči pridobiti večinski delež v Pomorski družbi, d.d., in je bila v v lasti švicarske off-shore družbe Mediteranian investment SA, ta pa domnevno v lasti družbe Doehle ICL Beteiligungsgesellschaft MbH. Tako je bil na dotični skupščini sprejeta dokapitalizacija družbe s stvarnimi vložki, ki jo je VZMD kasneje izpodbijal tudi po sodni poti. Predlog sklepa, ki sta ga predlagala Uprava in Nadzorni svet družbe pooblaščenke Pomorske družbe, je bil po oceni VZMD zaradi prenizko predlagane emisijske vrednosti delnice pisan izključno v korist družbe Istrainvest, katere direktor je bil istočasno tudi direktor Pomorske družbe. Posledično so bili s sprejetjem takega sklepa oškodovani vsi preostali delničarji družbe pooblaščenke. Dokapitalizacija družbe pooblaščenke Pomorske družbe je bila očitno s strani Uprave družbe pooblaščenke in njenega Nadzornega sveta vnaprej skrbno načrtovana in predlagana na posebej drzen način, s katerim se je preostalim malim delničarjem družbe pooblaščenke jasno pokazalo, da so njihove delnice za večinskega lastnika - družbo Istrainvest - praktično brez vrednosti. Izvedla naj bi se namreč s stvarnimi vložki z izdajo 35.576 navadnih rednih imenskih kosovnih delnic po predlagani emisijski vrednosti delnice pičlih 87,63 EUR. Dokapitalizacija - predlagana izključno v korist večinskega delničarja in istočasno v škodo vseh preostalih delničarjev, tudi v škodo malih delničarjev in članov Sindikata pomorščakov Slovenije - je bila izglasovana s potrebno večino, čeprav so mali delničarji, organizirani v okviru VZMD, njihovi izključitvi pri dokapitalizaciji in posledičnemu oškodovanju odločno nasprotovali ter na skupščini celo predložili izračun oškodovanja, napovedali in kasneje tudi vložili izpodbojne tožbe. Oškodovanci menijo, da je bilo opisano ravnanje izvršeno z zlorabo položaja ali pravic in z namenom, da se družbi Istrainvest pridobi velika premoženjska korist oziroma da se posledično povzroči škoda malim delničarjem, sajsta sporna tako emisijski znesek za eno delnico, ki po predlogu uprave in nadzornega sveta znaša le 87,63 EUR, kakor tudi neutemeljena izključitev prednostne pravice ostalih delničarjev. Zaradi vsega navedenega so se v VZMD odločili, da na Okrožno državno tožilstvo v Kopru s strani VZMD kot ovaditelja (kot neposrednega oškodovanca pa predstavnika Sekcije) vložijo že drugo kazensko ovadbo v zadevi Pomorska družba.

Krivični davki
V kolikor se ne konča s to reformo, potem bomo ves naš denar iz domačih bank prenesli na tuje, naša prebivališča pa bomo fiktivno prijavili v Črni gori, katera bo tako nas, kot naš denar, sprejela odprtih rok, so ostro zapisali tisoč hrvaških pomorcev, piše portal novilist.hr Država nas krade in se do nas obnaša mačehovsko. Mi nismo državljani sedme vrste in ne bomo dopustili, da država na račun pomorcev, polni proračunsko luknjo in poskuša zmanjšati recesijo. Hrvaški pomorci letno zaslužijo 400 mio.€. V kolikor se ne bo nehalo z reformo, bomo tako ves naš denar iz naših bank, prenesli v tuje banke in naša prebivališča fikrivno prijavili v Črni Gori, katera bo z veseljem sprejela tako nas, kot tudi naš denar, Hrvaška pa bo ostala brez. Tako ostro je sporočilo pomorcev zaradi davčne reforme. Finančno ministrstvo je tako sprejelo 17.12.2008 pravilnik o obdavčitvah pomorcev, samo dva tedna pred samimi davčnimi prijavami za leto 2008, torej v tem času, ko je bilo veliko pomorcev še na morju in večini še ni uspelo zbrati za to potrebne dokumente za vložitev davčnih prijav. Kljub temu, da je bila sprejet tako pozno, velja namreč retrogradno tudi za nazaj! Z novo davčno politiko bodo tako ˝ogulili˝ vse pomorce, ki v enem letu niso imeli 183 dni na ladji, kar je potrebno, da so osvobojeni plačila davkov, a v to število tako niso vračunani dnevi potovanj, boleznine in uvajanja, za kar jih bo moralo veliko plačati 10.000 kun (1.347 €) in več... *** Med drugim tako pišejo o primeru, ko mora pomorec, ki mu manjkata 2 dneva do potrebnih 183 dni, da bi s tem postal neobdavčen, plačati kar 123.000 kun (16,576 € ) davka.
*** Na spletni strani je tako zbranih preko 1.500 pomorcev, kjer že potekajo priprave na veliki protest na Splitski rivi..

Farsa prelaganja narokov - izdaja delnic Pomorske družbe, d.d. Danes je bil že drugič prestavljen razpisani narok na koperskem sodišču v zvezi s tožbo, ki jo je sprožil VZMD preko predstavnika Sekcije Pomorska družba pri VZMD Karla Filipčiča. Gre za tožbo zaradi neizdaje delnic oz. vodenja "tajne" delniške knjige s strani uprave družbe. - 04.03.2009 Pomorska družba, d.d. je namreč donedavna vodila »tajno delniško knjigo«, kar je omogočalo velike manipulacije. Šele po pričetku postopkov iz naslova tožbe in po davno pretečenem zakonskem roku, je uprava Pomorske družbe 28. januarja 2009 vendarle poskrbela, da so bile delnice naposled vpisane v Centralni register pri Klirinško depotni družbi, d.d. (KDD), a zgolj za državljane Republike Slovenije, ki predstavljajo 91,46 % vseh lastnikov. Še vedno pa ostajajo neizdane preostale delnice sedanjih in bivših pomorcev (cca. 140 delničarjev, ki imajo 8,54 % vsega kapitala) iz bivše skupne države, ki jim je tako od 31. decembra 2008 še dodatno onemogočeno razpolaganje z njihovo lastnino. V poročilu VZMD TV z današnjega naroka na koperskem sodišču si lahko ogledate izjavi odvetnika VZMD pri primeru Pomorska družba Klemna Veršiča in predstavnika Sekcije Pomorska družbe pri VZMD Karla Filipčiča.

Portoroška Splošna plovba je lani poslovala rekordno dobro
Podjetje Splošna plovba iz Portoroža je lani poslovalo rekordno dobro, je povedal predsednik uprave podjetja Egon Bandelj in objavo natančnih rezultatov napovedal za prihodnji teden. Podjetje, ki trenutno razpolaga s 23 ladjami, je sicer v zadnjem mesecu svojo floto zmanjšalo, saj so dve čezoceanki namenili razrezu, eno pa prodali. Podjetje Splošna plovba iz Portoroža je lani poslovalo rekordno dobro, je povedal predsednik uprave podjetja Egon Bandelj in objavo natančnih rezultatov napovedal za prihodnji teden. Splošna plovba je v razrez za staro železo prodala dve svoji ladji, 33 let staro ladjo z imenom Kranj in 28 let staro ladjo Kras. Ladji sta bili razrezani v Indiji in na Kitajskem, za posamezno pa je Splošna plovba iztržila okoli dva milijona dolarjev. Ladjo Planica, staro 25 let, so prodali za nadaljnjo uporabo za dobre štiri milijone dolarjev, medtem ko se za ladjo Celje, ki je stara 32 let, po Bandljevih besedah še niso dokončno odločili, verjetno pa jo prav tako čaka razrez. Zaposleni na teh ladjah so bili v glavnem tujci, ki jih najemajo prek agencij. "Tem ladjam je konjunktura, ki je v zadnjih letih vladala na pomorskem tržišču, podaljšala življenjsko dobo, sicer bi te ladje izločili iz flote že pred kakšnimi tremi leti," je dejal Bandelj. Zaradi konjunkture je bilo smiselno vlagati v starejše ladje, zdaj pa se podjetju to ne splača več. Letos bi portoroška Splošna plovba morala vse omenjene ladje poslati na večja popravila za obnovo petletnih spričeval, ker pa se tudi na ladjarskem trgu čuti svetovna gospodarska kriza, se to ne splača več, je pojasnil Bandelj. Z umikom omenjenih treh ladij je podjetje tudi znižalo povprečno starost flote, ki je tako zdaj 17 let. Podjetje trenutno upravlja s 23 ladjami skupne nosilnosti 870.563 ton, ki pa se bo že prihodnje leto povečala, saj imajo v kitajski ladjedelnici Hantong naročeni dve novi ladji. Zgrajeni bosta februarja in junija 2010, imeli pa bosta vsaka po 57.000 ton nosilnosti. Splošna plovba ima v upravni zgradbi v Portorožu zaposlenih 70 ljudi, na ladjah pa je trenutno zaposlenih okoli 510 pomorščakov. Slednje čez nekaj mesecev zamenjajo drugi, v enem letu pa se na ladjah zvrsti od 870 do 900 pomorščakov. Večina je tujcev iz Daljnega Vzhoda in vzhodnoevropskih držav, Slovencev je med njimi kakšnih 150, je pojasnil Bandelj. Obeti za letos trenutno dobro kažejo, vendar bo za ugotovitev trendov na področju razsutih tovorov potrebno počakati še kakšen mesec, ocenjuje Bandelj. Razsutim tovorom je namenjenih 85 odstotkov nosilnosti vseh njihovih ladij, ki so v t.i. prosti plovbi, preostalih 15 odstotkov pa predstavlja linijska dejavnost med Indijo in daljnovzhodnimi pristanišči.

Patrick Vlačič:
Slovenija je bila, je in vedno bo pomorska država Slovenija je vedno bila, je in vedno bo pomorska država, je na slovesnosti v Portorožu pred letošnjim dnevom pomorstva, 7. marcem, poudaril minister za promet Patrick Vlačič. "Svojo pomorsko identiteto bo v prihodnje še bolj potrjevala z izobraževanjem pomorščakov, saj je v Evropi ta poklic postal deficitaren," je dejal. Slovenija je vedno bila, je in vedno bo pomorska država, je na slovesnosti v Portorožu pred letošnjim dnevom pomorstva, 7. marcem, poudaril minister za promet Patrick Vlačič. "Svojo pomorsko identiteto bo v prihodnje še bolj potrjevala z izobraževanjem pomorščakov, saj je v Evropi ta poklic postal deficitaren," je dejal. Minister Vlačič je izpostavil uspešen in učinkovit razvoj koprskega tovornega pristanišča, ki je ključnega pomena za celoten obalni in širši slovenski prostor. Kot je napovedal, bo ministrstvo za promet še v letošnjem letu izdelalo strategijo nacionalnega razvoja pomorstva in nacionalni program razvoja upravljanja oskrbnih verig. Glede vpetosti v EU je prometni minister poudaril, da je ministrstvo v času posvetovalnega obdobja o zeleni knjigi, ki je bila uvod v pripravo modre knjige o bodoči pomorski politiki skupnosti, izjemno aktivno sodelovalo z najširšo zainteresirano javnostjo in da je bilo več kot 90 odstotkov naših pripomb tudi upoštevanih in vključenih v modro knjigo. Slovenija aktivno sodeluje tudi pri pripravi strategije razvoja pomorskega prometa EU v obdobju od 2009 do 2018, so sporočili z ministrstva za promet. Ob dnevu pomorstva, 7. marcu, se v Sloveniji spominjamo sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije leta 1991, v kateri je med drugim zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini vselej tudi pomorsko usmerjen in da naj bo tak tudi v prihodnje. Resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije formalno predstavlja prvi korak k pomorskemu uveljavljanju Slovenije, hkrati pa oznanja opredelitev države do dogodkov na in ob morju. Slovenija se je z razglasitvijo dneva pomorstva leta 1996 pridružila večini obmorskih držav, ki imajo določen dan posvečen morju in pomorstvu.

Postavimo prave krmarje

Kot sem predvideval že v članku ˝Bomo preklicali Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije?˝ (PN, 28.januarja), je država prodala svoj delež lastništva v Splošni Plovbi nemškemu ladjarju.
Kaže tudi, da bo vlada vztrajala pri ustanovitvi holdinga Slovenske železnice, Deutschebahn in Luka Koper. Predlogu Mehdorna o ustanovitvi takega holdinga je stroka nasprotovala že ob poskusu bivšega predsednika vlade Boruta Pahorja, saj bi osiromašil koprsko pristanišče. Sedanja varianta pa je za slovensko gospodarstvo še slabša - s pristaniščem naj bi kmalu upravljal nemški partner. V tem primeru izstopata dve nasprotji našemu bivanju: tujcu prodajamo kravo, da bi si kupili mleko; česar niso Nemci dosegli z orožjem v drugi svetovni vojni, bo sedaj dosegel nemški kapital in si prisvojil nadzor najverjetneje ne samo nad želežniškim in pristaniškim sistemom, temveč verjetno še mnogo kje drugje.
Očitno ni bilo dovolj, da se je po osamosvojitvi izvajalo popolno netransparentno lastninjenje, ki je privedlo do kraje in uničenja večine slovenskega premoženja in da smo prodali večino industrije tujcem. Naša elita mora predati v tuje roke tudi preostala in dobro stoječa podjetja! Najhuje pa je, da za nobeno od navedenih dejanj nihče ne odgovarja. Sramežljivi poskusi sodstva, tretje veje oblasti, niso zaključili niti enega primera gospodarskega oziroma politično-gospodarskega kriminala. Ne moremo se izogniti občutku, sa so vsi tako imenovani pregoni namenjeni prepričati javnost, da imamo pravno državo in ne z namenom kaznovati kriminal.
Če sta KAD in SOD morala prodati deleže lastništva Splošne Plovbe, ker nista bila sposobna izvrševati svojih obvez, pomeni, da niso dobro poslovali, da država ni dobro poslovala. To je zadosten razlog, da bi morali vsi vklučeni v napačno, celo sovražno, poslovanje odgovarjati. Gre za domnevno sovražno poslovanje, ampak omremenjuje slovenski narod v celoti. Kaj bi pa bilo, če KAD in SOD ne bi razpolagala z delom lastništva v Splošni Plovbi? Kje bi dobili denar?
Resolucijo o pomorski usmeritvi lahko kar prekličemo ali pa pozabimo, da smo jo sploh kdaj imeli. Ali bomo morali izničiti, preklicati tudi lastno državo in izničiti lasten narod? Uničevanje državnega gospodarstva, države nasploh in spreobračanje svobodnih Slovencev v hlapce očitno ni kaznivo dejanje. Kmalu bo vse v rokah tujcev. Najverjetnejše dobičke in dodano vrednost, ki jih bodo ustvarjala podjetja na ozemlju Slovenije, bodo prenesli v svoje države. Nam pa ne bo ostalo niti za osnovno reprodukcijo, kaj šele za nadaljnji razvoj.
Tujcev ne zanima brezposelnost naših delavcev, ne zanima jih ohranjanje našega okolja, ne zanima jih šolanje naših ljudi in njihova socialna varnost, ne zanima jih naša infrastruktura - razen v primeru njihovega dobička, ki je seveda namenje njihovim potrebam.
Kesali se bomo in vzdihovali po preteklih časih. Prepozno bo. Zato se ne bi smeli pustili kar tako voditi v pogubo. Imamo vrhunske strokovnjake v vseh svetovnih institucijah, doma pa nismo sposobni voditi državico, ki šteje manj ljudi kot ena kairskih ulic.
Mar smo res prišli tako daleč, da ne premoremo moči, da si postavimo krmarje, ki bodo hoteli in znali usmerjati ladjo v varno pristanišče?
ZLATAN ČOK, Koper

Izigrani slovenski pomorščaki?
Glavni očitki pomorščakov: zavajajoč razpis, neplačani prispevki, fiktivno podjetje Slovenski pomorščaki bijejo boj. A ne z morjem, temveč z liberijskim delodajalcem, ki je v stoodstotni lasti slovenske Splošne plovbe. Ostali naj bi brez prispevkov, zaposleni pa naj bi bili v fiktivnem podjetju. Srečko Prijatelj o stiski pomorščakov Začelo se je z razpisom, objavljenim v slovenskem časniku: ''Skupina Splošna plovba takoj zaposli večje število domačih pomorščakov za delo na ladjah svojega podjetja v tujini Genshipping Corporation (GC).

'' Določena je neto plača in dodana obljuba, da ''dohodnino in prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dogovorjene s kolektivno pogodbo za pomorščaka, plača podjetje''. Pomorščak

*** Slovenski pomorščaki so zaposleni za čas, ko so ladje na morju, na primer za sedem mesecev. Tako plačo dobivajo zgolj sedem mesecev na leto.

*** "Glede prispevkov je tako narejeno, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. / ... / Tukaj imajo na primer ljudje 6.000 evrov neto plače, naslednje leto, ko gredo v pokoj, pa bodo imeli 372 evrov pokojnine." Slovenski pomorščak Na razpis se je javil pomorščak, ki je podpisal sedemmesečno pogodbo o zaposlitvi z GC na podlagi kolektivne pogodbe GC za "mesečno plačo 1.254 evrov'', po kateri je "podjetje dolžno plačati pomorščakom s posebnimi pravicami, ki so slovenski državljani in imajo prebivališče na območju Republike Slovenije, časovno neprekinjeno, po najnižji prispevni osnovi, prispevke za socialno varnost in prispevke za prostovoljno polno zdravstveno zavarovanje''.

Kolektivno pogodbo sta podpisala tedanji predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Petar Kaludjerovič in predsednik Odbora direktorjev GC Egon Bandelj, ki je hkrati tudi predsednik uprave Splošne plovbe. Pomorščak se je februarja letos vrnil v Slovenijo in na Davčni upravi zahteval podatke o prispevkih, saj se iz plačnih listov ni dobro znašel. Po prejetih podatkih zanj prispevki v obdobju od 17. julija 2008 do 2. februarja 2009 niso bili plačani. Ugotovil je celo, da je registriran kot samoplačnik. Julija lani je delodajalca pooblastil za ureditev prijave ter plačevanje prispevkov za socialno varnost na podlagi osnove – 60 odstotkov povprečne bruto plače. Nato so iz GC Zavodu za zdravstveno zavarovanje poslali potrdilo, da je pomorščak pri njih zaposlen za nedoločen čas.
Potrdilo je podpisal kadrovski direktor GC Peter Ivanež, ki je hkrati tudi kadrovski direktor Splošne plovbe. S tem potrdilom naj bi pomorščaka prijavili kot samoplačnika, česar naj ta sploh ne bi vedel. Zato je zahteval odjavo, ''upoštevajoč dejstvo, da sem šele na vaši enoti izvedel, da sem samoplačnik'', vendar so mu odgovorili, da je za odjavo potrebno ''pisno potrdilo tujega delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja''.
Splošna plovba: Prispevki so bili plačani! Splošna plovba Portoroška Splošna plovba je poslovno leto 2008 sklenila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Ustvarili naj bi 215,2 milijona evrov prihodkov.

*** "Že na samem začetku ugotavljamo, da ste najverjetneje zavedeni z lažnimi trditvami. Menimo, da ne more obstajati verodostojno dokazilo Dursa, da prispevki za omenjenega gospoda niso bili plačani, ker so bili plačani. / … / Zato vas prosimo, da nam pošljete omenjeni dokaz, da bomo preverili na Dursu, ali je morda pri njih prišlo do napake. Če boste po tej preveritvi želeli še druga pojasnila, vam bomo na razpolago za vse odgovore." Egon Bandelj Na Splošni plovbi medtem zagotavljajo, da so bili prispevki plačani. ''Podjetje Genshipping Corporation posluje in zaposluje pomorščake zakonito in v skladu s kolektivnimi pogodbami. Poslovanje so že večkrat preverjali pristojni organi in inšpekcijske službe, ki niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Skupina Splošna plovba je sestavljena iz več podjetij, med katerimi sta tudi Splošna plovba s sedežem v Portorožu in njeno hčerinsko podjetje Genshipping Corporation, Monrovija, Liberija, ki je registrirano in ima sedež v tujini,'' je pojasnil predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. V Splošni plovbi ni zaposlen noben pomorščak, ''ker nima ladij''. Vsi so zaposleni pri GC, ''po mednarodnih uzancah ter v skladu s kolektivnimi pogodbami za pomorščake na ladjah ter za poveljnike in upravitelje na ladjah. Pomorščakom s posebnimi pravicami podjetje v skladu s kolektivnima pogodbama v njihovem imenu in za njihov račun plačuje v obliki bonitete tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter prispevek za primer brezposelnosti, in sicer po osnovah, dogovorjenih v kolektivnih pogodbah, ter prispevke za prostovoljno polno zdravstveno zavarovanje. Prispevki so bili plačani, in sicer do 31. decembra lani izpostavi Ljubljana Moste, od 1. januarja pa Ljubljana Mesto". Bandelj je dodatna pojasnila pogojeval s tem, da mu pošljemo Dursov izpisek o neplačilu prispevkov. Vztrajali smo, da bi moral kot delodajalec imeti vse podatke, in ostali brez odgovorov na preostala vprašanja glede zavajajočih razpisov za delovna mesta, nejasnih določb o pogodbi o zaposlitvi, koristi, ki jih ima Splošna plovba zaradi zaposlovanja preko podjetja v Liberiji … Tudi kontaktnih oseb in telefonskih številk podjetja v Liberiji nismo dobili. Prijatelj: Fiktivno podjetje v Liberiji Splošna plovba je bila včasih v večinski lasti države, nato pa so jo prodali nemškemu poslovnežu Petru Döhlu. Na domnevne nepravilnosti ob prodaji – državni delež naj bi namreč prodali pod ceno – opozarja tudi poslanec SNS Srečko Prijatelj. Moti ga, ker ''ima to podjetje prijavljeno tudi fiktivno podjetje GC v Liberiji, ki je ustanovljeno samo zaradi tega, da Splošna plovba ne plačuje davkov v Sloveniji. In tu imate usodo naših pomorščakov, ki so danes na Zavodu, niti pravice do nadomestila nimajo, pa tudi prispevki za njihovo dobo niso plačani, ker jih je Splošna plovba zaposlila v GC, ki je fiktivno podjetje v Liberiji,'' je povedal na seji državnega zbora 4. marca 2009. V Liberiji naj tako ne bi bilo sedeža, temveč le poštni predal. Na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ni podjetja Genshipping Corporation. Na težave pri iskanju podjetja smo naleteli tudi med iskanjem na spletu, saj GC sploh nima svoje spletne strani. Podjetje GC je registrirano v Liberiji, očitno zaradi davčnih ugodnosti, saj je Liberija znana kot ''davčna oaza'', odločitve pa naj bi sprejemali direktorji Splošne plovbe v Sloveniji. Pod pogodbe se podpisujejo isti ljudje, le da zraven pritisnejo žig liberijskega podjetja. Da so pomorščaki, zaposleni v Liberiji, dvakrat cenejša delovna sila, pa je priznal celo predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. Več o davčnih oazah

GENSHIPPING CORPORATION, Monrovia, Liberia
Splošna plovba je v letu 1981 v Liberiji ustanovila delniško družbo Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia in je njena sto odstotna lastnica. Firma: Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia Registrski sedež družbe: 80 Broad Street, Monrovia, Liberia IMO matična številka: 1517561 Dejavnost: Družba je registrirana za vse oblike pomorskih prevozov, za nakupe in prodaje ladij in druge dejavnosti povezane z lastništvom in izkoriščanjem ladij. Ladje, ki jih ima v lastništvu ali najemu, zaposluje na tramperskem tržišču ali jih daje v najem Splošni plovbi.

DAVČNE OAZE

Poleg matičnega podjetja Splošna plovba d.o.o., Portorož - Slovenija so v skupino Splošna plovba vključene sledeče družbe :
* Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia
* Genshipping Pacific Line Pte Ltd, Singapore
* Lucija Shipping Company Limited, Marshall Islands
* MV Glen Mooar Shipping Limited, Isle of Man

Bajukova zmaga. Pa še Mahnič je imel prste v marmeladi z JJ blagoslovom,